-
Nina Jakoša: Sidro v resničnost
Simona Škrabec: Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami. Beletrina, Ljubljana, 2020, prevedla Simona Škrabec. Literarni prvenec priznane prevajalke Simone Škrabec je zbirka črtic, ki vsakdanja doživetja živo naslikajo pred bralčeve oči z bogatim jezikom. Liričnosti zbirke Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami se pridružujejo osebni razmisleki, ti izbrušeni estetiki dodajo idejni vidik. V teh lirskih črticah že zaradi značaja literarne vrste ni »prave« zgodbe. Gre za nizanje senzornih opisov podob, s katerimi se prvoosebna pripovedovalka srečuje v vsakdanjem življenju in med svojimi neštetimi potovanji. Številne črtice tako delujejo skoraj kot haikuji v prozni obliki. V knjigi lahko pripovedovalko enačimo z avtorico, saj ni težnje po zakrivanju tega, da…
-
Tjaša Trafela: V iskanju sebe
Viola Ardone: Otroci z vlaka. Mladinska knjiga, Ljubljana 2019, prevajalka: Irena Trenc – Frelih Viola Ardone je italijanska pisateljica, rojena leta 1974 v Neaplju. Napisala je že več romanov, Otroci z vlaka je do zdaj njeno edino delo, prevedeno v slovenščino. Roman temelji na resničnih dogodkih. Je poln upanja, ljubezni, ponekod žalosti in obupa ter bralca zaradi svoje pristnosti ne pusti ravnodušnega. Osrednja tema knjige se pokaže že v naslovu. Delo govori namreč o otrocih, ki so med letoma 1946 in 1952 zapustili domove. V to jih je prisilila predvsem socialna stiska povojnega časa na jugu Italije. Tematika se mi zdi aktualna za današnji čas, saj smo se pred nekaj…
-
Maša Kirbiš: Ali je domovina tudi v tujini?
Brina Svit: Slovenski obraz. Cankarjeva založba, Ljubljana, 2014. Brina Svit je slovenska pisateljica živeča v Parizu. Slovenski obraz je šesta knjiga sprva napisana v francoščini in nato še v slovenščini. Avtorico je menda materina smrt spodbudila, da je začela razmišljati o lastni identiteti. Tako je nastal, rekla bi, potopis življenjskih zgodb slovenskih izseljencev živečih v Argentini. Ideja za zasnovo knjige se je menda porodila na potovanju v Buenos Airesu, kjer je pisateljica v taksiju spoznala argentinskega Slovenca. Takrat je ugotovila, da je pomembno pripovedovati zgodbe o ljudeh, ki živijo daleč od svojega naravnegadoma. Pravzaprav delo že takoj na začetku odpre morda celo osrednje vprašanje izseljencev, kje je njihov pravi dom…
-
Eva Cimerman: Na püjklu, v Dolencih na Goričkem
Feri Lainšček: Kurji pastir. Beletrina, Ljubljana, 2020. Kurji pastir je že trideseti roman Ferija Lainščka, letošnjega dobitnika Prešernove nagrade za življenjsko delo in vsestranskega avtorja, tokrat se snovno in problemsko vrača v svoje zgodnje otroštvo. V odročni vasici v Prekmurju, v najrevnejši in najmanjši hiši na püjklu živita Trejzka in Pištek, žena in mož, ki sta ju v mladosti združili revščina in ljubezen. V romanu kot glavni osebi spremljamo devetintrideset let staro mater in delavnega cestarja Pišteka, človeka z neomajno vero v lepše življenje, sanjača in nepoboljšljivega »romantika«. Čeprav sta si Trejzka in Pištek zelo različna, ju povezuje močna vez, te ne skrha niti pozna in nezaželena nosečnost. V romanu…
-
Eva Kurnik: Čudežni Feliks v iskanju korenin
Andrej Hieng, 2004: Čudežni Feliks. Ljubljana: DZS. Prepričljiv meščansko-družinski roman Čudežni Feliks, avtorja Andreja Hienga (1925−2000) se kot peti in zadnji avtorjev tekst te vrste z zgoščenimi opisi dogajanja, slojevitimi značajskimi potezami likov in realistično predstavljenim zgodovinskim ozadjem (večinoma v letu 1937) v veliki meri približuje tudi oznaki vsestranski roman. Tik pred drugo svetovno vojno se po smrti družinskega očeta podjetnika Kalmusa na vratih podeželskega dvorca pojavi petnajstletni Feliks, nadpovprečno inteligenten, vase zaprt, a izredno pedanten mladenič, kljub mladim letom se odlikuje po izjemnem znanju. Počasi postane del precej disfunkcionalne družine, ki ji lep čas načeluje materin ljubimec. Leonid Jurjevič Skobenski, nekdanji vojaški oficir plemiškega rodu. Mati, aristokratska in precej…
-
Zala Reich: Mogočna lepotica na bikovem prestolu
Evropa, mati mila, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, 30. september, 2020 Mariborska režiserka Tatjana Peršuh se je tokrat podala na Primorsko in s koprodukcijo Zavoda Delak na oder zelo uspešno postavila uro in pol trajajočo monodramo s podnaslovom Ljubezenska propaganda. Avtorja kolaža sta režiserka sama in dramaturg ter avtor glasbe Boštjan Narat, sestavila pa sta ga na osnovi grškega mita o Evropi in vanj odlično vpletla dela avtorjev različnih obdobij. Tako lahko na odru spremljamo razvoj Evrope na treh ravneh, ti so med seboj genialno prepleteni. Evropo dojemamo kot mitološko lepotico, ki jo ugrabi Zevs na belem biku, geografsko območje z razburljivo in krvavo zgodovino in kot gospodarsko-politično zvezo, torej…
-
Sergeja Sever: Neizbrisna
Izbrisana, Continental film, Slovenija, 2018 Miha Mazzini, pisatelj in prejemnik številnih nagrad, se je tokrat podal na ne čisto vsakdanjo pot. Kot režiser in scenarist celovečernega slovenskega filma Izbrisana je v prepričljivo živo obliko prenesel kar svoj istoimenski družbeni roman, ki se ukvarja s problematiko t. i. »izbrisanih«. S svojo napetostjo, odkritostjo, brezkompromisnostjo ter presenetljivostjo nam film uspešno prikaže črne globine časa, ko je Slovenija začela obstajati kot samostojna država. »Izbrisani« so bili oziroma so še prebivalci Slovenije, ki jih je Ministrstvo za notranje zadeve 26. februarja 1992 nezakonito izbrisalo iz registra stalnih prebivalcev, s čimer so izgubili svoj pravni status in z njim povezane ekonomske, zdravstvene ter socialne pravice. Zanje je…
-
Denis Režonja: Ne bom več filmska neuspešnica
Urša Menart: Ne bom več luzerka. Cinemania group, Ljubljana, 2018. Režiserka in obenem scenaristka drame Ne bom več luzerka z izborom aktualne problematike preprosto pridobiva pozornost mladega občinstva. Film namreč mlademu gledalcu (še posebej študentu) omogoča takojšno identifikacijo z osrednjim karakterjem, Špelo, ki se v sodobnem času muči z iskanjem zaposlitve. Omenjena tematika zaenkrat še ni pogost pojav sodobne slovenske filmske scene. Tako je filmu spodobno pripisati določeno mero kvalitete izvirnosti. Pesimistično razpoloženje Špelinih tegob učinkovito zadiha skozi namenoma umirjeno dogajanje in upočasnjeno napetost ter skozi kompetentne montaže praznega mestnega nočnega življenja. Krepi ju še premišljena izbira dominantnih barv v kadrih. V nekaterih scenah celo dosežejo vrh s svojo intenzivnostjo…
-
Ana Ambrož: Ponovna vrnitev Dekamerona
Boccaccio: Dekameron. TV Slovenija, Ljubljana, 2020. Televizijska nanizanka Dekameron, prirejena po zgodbah Giovanna Boccaccia, se je letos vrnila na male ekrane. Nanizanka iz začetka 70. let prejšnjega stoletja je takrat osvojila občinstvo in se zapisala med klasike tovrstne produkcije slovenske televizije. Režiser Vaclav Hudeček je iz Češke prišel v Slovenijo in z najvidnejšimi igralci tistega časa posnel serijo po zgodbah italijanskega velikana Giovannia Boccaccia. Igralci, kot so Stane Sever, ki nas v vsaki epizodi popelje v zgodbo, Zlatko Šugman, ta se odlično znajde v vlogi nadangela, in ostali npr. Janez Hočevar, Bert Sotlar in Majda Grbac, so svoje vloge opravili z odliko. Igranje je pristno, ne naučeno in je predvsem…
-
Tajda Urh: Belo se pere na devetdeset ali
Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset. Beletrina, Ljubljana, 2019. Bronja Žakelj je slovenska novinarka in pisateljica, katero je na slovensko sceno izstrelil avtobiografski roman Belo se pere na devetdeset. V letu 2019 je za napisano delo prejela tudi nagrado kresnik. Ravno to je povzročilo razkol med slovenskimi bralci. Upravičeno? Belo se pere na devetdeset je avtorica menda pisala celo desetletje. Gre za čustveno pretresljivo pripoved, za avtoričino prvoosebno izpoved lastne življenjske zgodbe. V romanu se srečamo s spomini na tri prelomne življenjska obdobja: otroštvo, študentska leta in odraslost. Radostno družinsko življenje se podre ob smrti mame, ko se odnosi med člani ohladijo. Sledijo študentska leta, soočenje z diagnozo raka…