-
Eva Cimerman: Živeti svoje življenje (v moškem svetu)
Greta Gerwig: Čas deklištva (Little Women). Columbia Pictures. ZDA, 2019. Že osma filmska upodobitev avtobiografskega romana Little Women(1868), pisateljice Louise May Alcott, je prišla na naše velike zaslone 23. januarja 2020. Igralka in režiserka Greta Gerwig se po filmu Lady Bird (2015) vrača z drugačno, sodobno in neverjetno osebno priredbo brezčasne zgodbe o štirih sestrah, ki želijo uspeti v moškem svetu. Dogajanje filmaČas deklištva (Little Women) je pod režijo Grete Gerwig razplasteno s preskoki v času. Na začetku filma spoznamo že odraslo Jo, ki živi v New Yorku, kjer s pisanjem zgodb in poučevanjem služi denar za obubožano družino v Massachusettsu. Ko Jo prejme materino pismo, da je Beth spet zelo…
-
Sergeja Sever: Leto slovenskega Hollywooda
Leto življenja, Overbrook Entertainment, ZDA, 2020. Mitja Okorn, slovenski režiser in scenarist, se je po velikih filmskih uspehih na Poljskem uspel prebiti vse do ameriškega Hollywooda. Tam je kot specialist za romantične filme režiral romantično dramo Leto življenja (Life in a Year), katere scenarij je bil napisan posebej za glavnega igralca Jadena Smitha. Prav temu lahko pripišemo del krivde za to, da nas film ne prepriča, saj tokrat Okorn ni sodeloval kot scenarist. Dobil je že končano klišejsko zgodbo, kar je zmanjšalo možnosti, da bi se vsaj nekoliko izognil stereotipnim rešitvam. V filmu se vse vrti okoli mladega para. Bogat in uspešen dijak ter športnik Daryn (Jaden Smith) na prizorišču…
-
Mateja Divjak: Razkošna rjoveča dvajseta v ekstravagantni moderni klasiki
Baz Luhrmann: The Great Gatsby. Blitz Film & Video Distribution. Avstralija, ZDA, 2013. Baz Luhrmann je mednarodni gledališki in filmski režiser ter inovator sodobnega filma, ki v vsaki svoji mojstrovini pusti osebni pečat. Do sedaj je ustvaril pet celovečernih filmov, in sicer Strogo na plesišču (1992), Romeo + Julija (1996), Moulin Rouge (2001), Avstralija (2008) in Veliki Gatsby (2013). Čeprav vsebinsko med seboj sploh niso povezani, prvi trije filmi sestavljajo Trilogijo rdeče zavese, saj sledijo določenemu filmskemu slogu. Vsak izmed njih namreč vsebuje gledališki motiv, ki se pojavlja skozi celoten film. Lahko bi se reklo, da predstavljajo kombinacijo gledališke in filmske zapletenosti. Ta pristop filmskega ustvarjanja je zavestna izbira in…
-
Katarina Grosek: Drug drugemu sovražniki
Rok Biček, Razredni sovražnik, Fivia, Slovenija, 2013 Film Razredni sovražnik iz leta 2013 je prvenec večkrat nagrajenega režiserja Roka Bička. Skupaj z Nejcem Gazvodo in Janezom Lapanjo je scenarist omenjenega filma. Zgodbo za to psihološko kompleksno dramo je režiser črpal iz lastne izkušnje. Ko je obiskoval gimnazijo, je namreč dijakinja tretjega letnika storila samomor, kar je sprožilo niz dogodkov, ki tvorijo snovno-materialno ozadje filma. Zgodbe ne moremo razumeti enoplastno, kajti posamezni motivi (smrti, samomora, upora) se med seboj prepletajo in dopolnjujejo tako, da film deluje izrazito večpomensko. V ospredju drame je sicer smrt srednješolke Sabine (Daša Cupevski); njeni sošolci jo »izkoristijo«, da se uprejo šolskemu sistemu. V celovečercu je to…
-
Sergeja Sever: Neizbrisna
Izbrisana, Continental film, Slovenija, 2018 Miha Mazzini, pisatelj in prejemnik številnih nagrad, se je tokrat podal na ne čisto vsakdanjo pot. Kot režiser in scenarist celovečernega slovenskega filma Izbrisana je v prepričljivo živo obliko prenesel kar svoj istoimenski družbeni roman, ki se ukvarja s problematiko t. i. »izbrisanih«. S svojo napetostjo, odkritostjo, brezkompromisnostjo ter presenetljivostjo nam film uspešno prikaže črne globine časa, ko je Slovenija začela obstajati kot samostojna država. »Izbrisani« so bili oziroma so še prebivalci Slovenije, ki jih je Ministrstvo za notranje zadeve 26. februarja 1992 nezakonito izbrisalo iz registra stalnih prebivalcev, s čimer so izgubili svoj pravni status in z njim povezane ekonomske, zdravstvene ter socialne pravice. Zanje je…
-
Denis Režonja: Ne bom več filmska neuspešnica
Urša Menart: Ne bom več luzerka. Cinemania group, Ljubljana, 2018. Režiserka in obenem scenaristka drame Ne bom več luzerka z izborom aktualne problematike preprosto pridobiva pozornost mladega občinstva. Film namreč mlademu gledalcu (še posebej študentu) omogoča takojšno identifikacijo z osrednjim karakterjem, Špelo, ki se v sodobnem času muči z iskanjem zaposlitve. Omenjena tematika zaenkrat še ni pogost pojav sodobne slovenske filmske scene. Tako je filmu spodobno pripisati določeno mero kvalitete izvirnosti. Pesimistično razpoloženje Špelinih tegob učinkovito zadiha skozi namenoma umirjeno dogajanje in upočasnjeno napetost ter skozi kompetentne montaže praznega mestnega nočnega življenja. Krepi ju še premišljena izbira dominantnih barv v kadrih. V nekaterih scenah celo dosežejo vrh s svojo intenzivnostjo…
-
Denis Režonja: Slovenski noir na preizkušnji
Tadej Golob: Jezero. TV Slovenija, Ljubljana, 2019. Detektivska nanizanka, prirejena po romanu Tadeja Goloba, Jezero, je razumen poskus imitacije skandinavskega noira, ampak na žalost ne več kot samo to. Problem obetavne serije je, da si na vso moč prizadeva biti nekaj, kar ni. Rezultat njene izvedbe tako postane klišejska in šibko zgrajena zgodba s karakterji, katerih gradniki so ponekod nelogično sestavljeni, zato širša slika nima željenega učinka. Da se ne bi napak razumelo, kriminalka ima svojo ambicijo ter jasno zastavljen cilj, manjkata ji le premišljenost in doslednost. Na zaslonu so opazni ganljivi režiserski vtisi, s katerimi potrjuje svoj velik potencial. Zatemnitev kadrov z niansami sivine in pozorno oblikovana postavitev objektov…
-
Denis Režonja: Hollywoodsko doživetje
Quentin Tarantino: Once Upon a Time… in Hollywood. Columbia Pictures. ZDA, 2019. Deveta filmska eksperimentacija Quentina Tarantina, Bilo je nekoč… v Hollywoodu, se je izkazala za skoraj popolno inovacijo v njegovi avtorski filmski kolekciji. Pomika se namreč po spominih režiserja, v katerih se začenja pot njegove filmske kariere s prihodom v Hollywood. Film seveda ni biografski, vendar režiser vanj učinkovito vpleta, tako zase kot za gledalca, nostalgična občutja, ki jih doseže s pomočjo staromodnega barvnega kontrasta, dodajanjem klasične rock glasbe iz 60. let 20. stoletja ter z vrstami skritih in odkritih namigov, ti kažejo na zgodovinske dogodke v povezavi s Hollywoodskimi umetniki in umetnostmi. Efektivnost takšnega občutja je na vezi…
-
Tajda Urh: Pogovor »ob kavi«
Literarni večer o romanu Mitje Čandra SlepecMaribor: Mali oder SNG Maribor, četrtek, 14. november, 18.00 Mitja Čander je pri založbi Litera izdal svoj prvi roman, Slepec. V ta namen je na Malem odru SNG Maribor 14. novembra potekal literarni večer, ki ga je vodil Tone Partljič. Za odličen začetek literarnega večera je poskrbela igralka Nataša Matjašec Roškar z branjem odlomek iz prvega poglavja romana. V njem je bilo čutiti avtobiografskost, ki tudi sicer razmeroma močno opredeli romaneskno zgodbo. Čander je takoj na začetku pogovora pojasnil, zakaj se je odločil spregovoriti o svoji močni slabovidnosti. Reči pa je potrebno, da ima slepota, kakor je literarizirana v romanu materialno in duhovno vsebino,…
-
Sara Škerget: Od šahista do romanopisca
Intervju: Mitja Čander, Televizija Slovenija, 17. november 2019 V mladih letih izvrsten šahist, zdaj prepoznaven publicist, odličen urednik, založnik in scenarist Mitja Čander se je letos izkazal tudi kot romanopisec. Kljub bolezni, petindevetdesetodstotni slepoti, s svojim delom vedno znova dokazuje, da ta zanj ni ovira. V romanu z naslovom Slepec, Čander detabuizira temo ljudi, ki imajo težave s slepoto in slabovidnostjo. Prav tako kot slep oficir, glavna oseba romana, avtor tudi sam svojih težav nikoli ne izpostavlja ali izrablja. Ob bolezni je druga osrednja tema (kulturna) politika. Tu avtor izpostavlja zlaganost in svetohlinstvo ter načrtovanje reform, do katerih nikoli ne pride. Glavni temi romana sta hkrati tudi osrednja problemska sklopa…