Sergeja Sever: Leto slovenskega Hollywooda

Leto življenja, Overbrook Entertainment, ZDA, 2020.

Mitja Okorn, slovenski režiser in scenarist, se je po velikih filmskih uspehih na Poljskem uspel prebiti vse do ameriškega Hollywooda. Tam je kot specialist za romantične filme režiral romantično dramo Leto življenja (Life in a Year), katere scenarij je bil napisan posebej za glavnega igralca Jadena Smitha. Prav temu lahko pripišemo del krivde za to, da nas film ne prepriča, saj tokrat Okorn ni sodeloval kot scenarist. Dobil je že končano klišejsko zgodbo, kar je zmanjšalo možnosti, da bi se vsaj nekoliko izognil stereotipnim rešitvam.

V filmu se vse vrti okoli mladega para. Bogat in uspešen dijak ter športnik Daryn (Jaden Smith) na prizorišču rep koncerta spozna sarkastično upornico Isabelle (Cara Delevingne), ki jo želi osvojiti. Po njunem prvem zmenku se dogajanje začne odvijati hitreje, kar je dobro, saj se gledalec ne dolgočasi ob predolgih, z najstniškimi hormoni nabitih prizorih. Ko Daryn izve za neozdravljivo bolezen svoje izbranke, se odloči ves svoj čas in trud vložiti v to, da ji omogoči »srečen konec«. To nikakor ni pogodu Darynovemu avtoritativnemu očetu (Cuba Gooding ml.). Ta ima za svojega sina skrbno načrtovano karierno pot, po kateri ga je uspešno peljal, dokler ni spoznal odštekane Isabelle. Tema je zelo življenjska, saj je v današnjem času še vedno veliko primerov, ko starši otrokom narekujejo poti šolanja in zaposlitve, ne glede na njihove želje, zanimanje in talent. Za zabavne vložke poskrbita Darynova najboljša prijatelja (JT Neal in Stony Blyden), katerima se gledalec sicer nasmeji, a kaj več od površinskega humorja ne dobimo.

Film je dobro znan kliše. Fant spozna na smrt bolno dekle, s katerim doživljata razne lepe trenutke do konca mladega življenja. Kraj je že na začetku znan, a gledalec še vedno upa na ugoden, pozitiven, srečen razplet. To ga, potem ko se film konča tragično, močno užalsoti in spodbudi njegovo razmišljanje, kako življenje ni pošteno. Takšne zgodbe so sicer lepe, žalostne in mnogokrat resnične, a na filmskem platnu že rahlo izpete.

Ves čas imamo občutek, da nas v filmu vodi Isabelle (Cara Delevingne), ki s svojo igro, neobičajnostjo in odrezavostjo zasenči Daryna (Jaden Smith). Ta ji kot glavni igralec, okrog katerega naj bi se vrtela vsa zgodba, ne more slediti, saj je vidno, da se v mnogih prizorih ne znajde najbolje. Celo njegovo petje v filmu je boljše od igranja. Kljub izjemni igralski preteklosti mu ni v pomoč niti oskarjevec Cuba Gooding ml., saj deluje preveč zadržano in dolgočasno.

Scena, kostumografija in glasba so vrhunske. Glede na to, da gre za hollywoodski film, je to povsem pričakovano. Zmotita le prazen oddelek bolnišnice, za kar vemo, da je skoraj nemogoče (sploh v Ameriki), in Isabelline obrvi. Po vseh kemoterapijah je seveda jasno, da je nemogoče, da bi bila brez las, obrvi pa bi ji ostale.

Leto življenja naj bi bil film, ki bi Mitjo Okorna izstrelil med nove uspešne hollywoodske režiserje, a očitno do tega (še) ni prišlo. Ta romantična drama je bila svetu namreč predstavljena šele po treh letih od nastanka. Kljub zelo znani igralski zasedbi je v Ameriki ostala neopažena. Neuspeh lahko pripišemo tudi temu, da se Okorn ni mogel poigrati s klišejem, kar sicer obvlada (dokaz sta izjemno uspešna filma Pisma Sv. Nikolaju in Planet samskih), saj mu na ameriških tleh vzhodnoevropski humor ni pomagal preprečiti solzavost. Usluge mu ni naredil niti nevešč Jaden Smith, sin Willa Smitha, lastnika produkcijske hiše, v kateri je film nastal (verjetno je ravno zato bil scenarij napisan posebej zanj), saj je svojo vlogo odigral brez ustrezne potence, neizrazito, z eno besedo slabo. Lahko rečemo, da je imel slovenski režiser nesrečo prav s povezavo med scenarijem in glavnim igralcem. Kljub temu pa ne smemo pozabiti, da je že to, da so ga ameriški producenti sploh sprejeli medse in mu dali priložnost, izjemen dosežek slovenskih filmarjev.