• PRIPOVEDNIŠTVO

    Nina Jakoša: Prekiniti cikel preteklosti

    Noëmi Lerch: Kmetica. Založba Litera, Maribor, 2018, prevedla Alexandra Natalie Zaleznik. Kratki roman Kmetica, prozni prvenec švicarske pisateljice Noëmi Lerch, upoveduje izsek iz življenja neimenovane prvoosebne pripovedovalke, trajajoč od ene jeseni do naslednje. Ko se vrne v gorsko vilo preminulih starih staršev, je obremenjena s preteklostjo in negotova glede prihodnosti. Zato jo pritegne svoboden način življenja Kmetice, močne vaške ženske, izjemno povezane z naravo in živalmi, s katerimi dela. Bralci ne izvemo njenega pravega imena, saj je vseskozi imenovana po svojem poklicu, le da je ta zapisan z veliko začetnico. S to prevodno odločitvijo prevajalka poudarja njeno vtkanost v naravni svet. Pripovedovalka postane Kmetičina pomočnica in niza podobe iz njunega…

    Komentarji so izklopljeni za Nina Jakoša: Prekiniti cikel preteklosti
  • PRIPOVEDNIŠTVO

    Maša Kirbiš: Je sploh kaj njegovo?

    Andrej E. Skubic: Koliko si moja? Študentska založba, Ljubljana, 2011. Koliko si moja? je družbeni roman, in sicer delo slovenskega pisatelja Andreja E. Skubica, dobitnika skoraj vseh slovenskih literarnih nagrad. Za ta roman je dobil nagrado kresnik. V besedilu smo neposredno soočeni z vprašanjem lastnine in ljubezni. V ospredju sta torej temi ljubezniin lastništva, kraja dogajanja sta Ljubljana in vas Ter. Naj za tiste, ki romana še niste prijeli v roke, na kratko povzamem zgodbo. Štiridesetletniku Tomu Veisu se življenje radikalno postavi na glavo, ko mu njegovo dekle Anja pove, da otrok, ki ga pričakujeta, ni njegov. Njuna zveza se konča, Tomo se preseli k materi v zgornjo Savinjsko dolino, kjer…

    Komentarji so izklopljeni za Maša Kirbiš: Je sploh kaj njegovo?
  • PRIPOVEDNIŠTVO

    Denis Režonja: Inšpektor Vrenko razrešuje slovenski detektivski žanr

    Avgust Demšar: Olje na balkonu. Založba Sanje, Ljubljana, 2014. Detektivski roman Olje na balkonu, ki si je nedavno zasluženo priboril filmsko adaptacijo, je premišljena, časovno-logično in vzročno-posledično zgrajena fabula s smiselnim zaključkom. Avtor detektivsko dogodivščino inšpektorja Vrenka uprizori kratko in jedrnato. Ne spušča se v nepotrebne detajle, s katerimi bi zgodbo ošibil, temveč več pozornosti nameni podrobnostim, relevantnim ter ključnim za razreševanje potencialnega umora. Zaradi tega romana nikakor ne moremo označiti za dolgoveznega, ravno nasprotno, je lahkoten in tekoč za prebiranje. Izmika se klišejskim potezam detektivskega žanra ter tako dokazuje, da je namenjen več kot samo povprečnemu bralcu. Čar berljivosti se skriva v Demšarjevem simplističnem slogu opisovanja. Lastnosti literarnih oseb…

    Komentarji so izklopljeni za Denis Režonja: Inšpektor Vrenko razrešuje slovenski detektivski žanr
  • PRIPOVEDNIŠTVO

    Eva Kurnik: To je Japonska in mi smo tu

    Carole Matthews, 2015: Pokliči gospo Božičkovo. Prevod: Anja Balkan. Hiša knjig, založba KMŠ. Lahkoten družinsko-ljubezenski roman Pokliči gospo Božičkovo, avtorice Carole Matthews, med slovensko bralsko srenjo znane predvsem po knjižni zbirki Klub ljubiteljic čokolade, na humoren in še vedno izviren način podaja še eno različico (ne)klasične božične ljubezenske zgodbe, prepletene skozi oči treh članov iste družine. Vsak izmed trojice glavnih likov na svoj način vpliva na zgodbo in jo kroji, večina njihovih sedanjih odločitev pa je sprejetih na podlagi izkušenj iz preteklosti. Po nekaj mesecih brezposelnosti se ustvarjalni in nekoliko raztreseni Cassie Smith, nekdanji tajnici in deklici za vse, utrne ideja klasične združitve prijetnega s koristnim; obožuje božič, iz tega…

    Komentarji so izklopljeni za Eva Kurnik: To je Japonska in mi smo tu
  • PRIPOVEDNIŠTVO

    Hana Podjed: Nevarnosti prikritih globin

    Jernej Županič: Behemot. Beletrina. Ljubljana, 2019. Jernej Županič (1982) na slovenski literarni sceni predstavlja že dobro uveljavljeno ime. Prevajalec, avtor pesniške zbirke Tatar in pisatelj, ki si je za prvenec Mamuti prislužil nagrado kritiško sito, se v svojem drugem romanu Behemot poslužuje izrazito aktualnega, družbeno angažiranega pristopa. Pripovedni lok sledi analitični zgodbi, kjer v evropski prestolnici spremljamo dve sestri. Obe se prostituirata; starejša z namenom izvedbe revolucionarnega nasilnega dejanja, druga v obupanem iskanju prve. Namere in razlogi za njuno stanje se skrivajo v sintezi zgodbe, ki jo avtor niza z menjavo perspektiv obeh. Kratke stavčne strukture, kjer tretjeosebni pripovedovalec sledi njunemu miselnemu toku, orišejo osebnosti obeh sester. Ti sta med…

  • PRIPOVEDNIŠTVO

    Nina Jakoša: Sidro v resničnost

    Simona Škrabec: Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami. Beletrina, Ljubljana, 2020, prevedla Simona Škrabec. Literarni prvenec priznane prevajalke Simone Škrabec je zbirka črtic, ki vsakdanja doživetja živo naslikajo pred bralčeve oči z bogatim jezikom. Liričnosti zbirke Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami se pridružujejo osebni razmisleki, ti izbrušeni estetiki dodajo idejni vidik. V teh lirskih črticah že zaradi značaja literarne vrste ni »prave« zgodbe. Gre za nizanje senzornih opisov podob, s katerimi se prvoosebna pripovedovalka srečuje v vsakdanjem življenju in med svojimi neštetimi potovanji. Številne črtice tako delujejo skoraj kot haikuji v prozni obliki. V knjigi lahko pripovedovalko enačimo z avtorico, saj ni težnje po zakrivanju tega, da…

    Komentarji so izklopljeni za Nina Jakoša: Sidro v resničnost
  • PRIPOVEDNIŠTVO

    Tjaša Trafela: V iskanju sebe

    Viola Ardone: Otroci z vlaka. Mladinska knjiga, Ljubljana 2019, prevajalka: Irena Trenc – Frelih Viola Ardone je italijanska pisateljica, rojena leta 1974 v Neaplju. Napisala je že več romanov, Otroci z vlaka je do zdaj njeno edino delo, prevedeno v slovenščino. Roman temelji na resničnih dogodkih. Je poln upanja, ljubezni, ponekod žalosti in obupa ter bralca zaradi svoje pristnosti ne pusti ravnodušnega. Osrednja tema knjige se pokaže že v naslovu. Delo govori namreč o otrocih, ki so med letoma 1946 in 1952 zapustili domove. V to jih je prisilila predvsem socialna stiska povojnega časa na jugu Italije. Tematika se mi zdi aktualna za današnji čas, saj smo se pred nekaj…

    Komentarji so izklopljeni za Tjaša Trafela: V iskanju sebe
  • PRIPOVEDNIŠTVO

    Maša Kirbiš: Ali je domovina tudi v tujini?

    Brina Svit: Slovenski obraz. Cankarjeva založba, Ljubljana, 2014. Brina Svit je slovenska pisateljica živeča v Parizu. Slovenski obraz je šesta knjiga sprva napisana v francoščini in nato še v slovenščini. Avtorico je menda materina smrt spodbudila, da je začela razmišljati o lastni identiteti. Tako je nastal, rekla bi, potopis življenjskih zgodb slovenskih izseljencev živečih v Argentini. Ideja za zasnovo knjige se je menda porodila na potovanju v Buenos Airesu, kjer je pisateljica v taksiju spoznala argentinskega Slovenca. Takrat je ugotovila, da je pomembno pripovedovati zgodbe o ljudeh, ki živijo daleč od  svojega naravnegadoma. Pravzaprav delo že takoj na začetku odpre morda celo osrednje vprašanje izseljencev, kje je njihov pravi dom…

    Komentarji so izklopljeni za Maša Kirbiš: Ali je domovina tudi v tujini?
  • PRIPOVEDNIŠTVO

    Eva Cimerman: Na püjklu, v Dolencih na Goričkem

    Feri Lainšček: Kurji pastir. Beletrina, Ljubljana, 2020. Kurji pastir je že trideseti roman Ferija Lainščka, letošnjega dobitnika Prešernove nagrade za življenjsko delo in vsestranskega avtorja, tokrat se snovno in problemsko vrača v svoje zgodnje otroštvo. V odročni vasici v Prekmurju, v najrevnejši in najmanjši hiši na püjklu  živita Trejzka in Pištek, žena in mož, ki sta ju v mladosti združili revščina in ljubezen. V romanu kot glavni osebi spremljamo devetintrideset let staro mater in delavnega cestarja Pišteka, človeka z neomajno vero v lepše življenje, sanjača in nepoboljšljivega »romantika«. Čeprav sta si Trejzka in Pištek zelo različna, ju povezuje močna vez, te ne skrha niti pozna in nezaželena nosečnost. V romanu…

    Komentarji so izklopljeni za Eva Cimerman: Na püjklu, v Dolencih na Goričkem
  • PRIPOVEDNIŠTVO

    Eva Kurnik: Čudežni Feliks v iskanju korenin

    Andrej Hieng, 2004: Čudežni Feliks. Ljubljana: DZS. Prepričljiv meščansko-družinski roman Čudežni Feliks, avtorja Andreja Hienga (1925−2000) se kot peti in zadnji avtorjev tekst te vrste z zgoščenimi opisi dogajanja, slojevitimi značajskimi potezami likov in realistično predstavljenim zgodovinskim ozadjem (večinoma v letu 1937) v veliki meri približuje tudi oznaki vsestranski roman. Tik pred drugo svetovno vojno se po smrti družinskega očeta podjetnika Kalmusa na vratih podeželskega dvorca pojavi petnajstletni Feliks, nadpovprečno inteligenten, vase zaprt, a izredno pedanten mladenič, kljub mladim letom se odlikuje po izjemnem znanju. Počasi postane del precej disfunkcionalne družine, ki ji lep čas načeluje materin ljubimec. Leonid Jurjevič Skobenski, nekdanji vojaški oficir plemiškega rodu. Mati, aristokratska in precej…

    Komentarji so izklopljeni za Eva Kurnik: Čudežni Feliks v iskanju korenin