Lojze Kovačič: Resničnost. Mihelač, 1995, Ljubljana. Lojze Kovačič velja za kultnega slovenskega literarnega ustvarjalca 20. stoletja, njegov opus je že izčrpno preučen, analiziran in predelan, vendar njegov slog, naracija in idejni svet vseeno nagovori vsako generacijo znova. Delo je že skozi nastanek fragmentirano. Prvo delno realizacijo je doživelo leta 1957 v reviji Beseda kot prvi del romana Zlati priročnik, nato je leta 1972 izšlo skupaj z zbirko zgodb Sporočila v spanju, šele leta 1976 kot samostojen roman. Tako si lahko že skozi proces nastajanja in realizacije tega dela razlagamo njegovo razkosanost in strukturne posebnosti. Roman ima klasično modernistično poetiko, saj nima linearne časovne pripovedi, temveč razvršča dogodke naključno oziroma jih…

Edina Szvoren: Ni in naj tudi ne bo. Založba Beletrina, 2019. Prevod: Marjanca Mihelič Delo Ni in naj tudi ne bo je prvo v slovenščino prevedeno delo sodobne madžarske pisateljice Edine Szvoren, ki ustvarja in živi v Budimpešti. Avtorica si je prav s to knjigo v mednarodnem literarnem prostoru zagotovila pomembno mesto med priznanimi pisci kratke proze, nagrajena pa je bila tudi z nagrado Evropske unije za književnost. Gre za zbirko, s katero je idejno opredelila svoj opus in ga še bolj korenito zasidrala v tematske okvire, s katerimi se ukvarja. Temeljna točka pisateljičinega zanimanja je posameznik, vpet v družinsko okolje, obdan s predmetno simboliko ter minimalistično sivino vsakdana in…

Noëmi Lerch: Kmetica. Založba Litera, Maribor, 2018, prevedla Alexandra Natalie Zaleznik. Kratki roman Kmetica, prozni prvenec švicarske pisateljice Noëmi Lerch, upoveduje izsek iz življenja neimenovane prvoosebne pripovedovalke, trajajoč od ene jeseni do naslednje. Ko se vrne v gorsko vilo preminulih starih staršev, je obremenjena s preteklostjo in negotova glede prihodnosti. Zato jo pritegne svoboden način življenja Kmetice, močne vaške ženske, izjemno povezane z naravo in živalmi, s katerimi dela. Bralci ne izvemo njenega pravega imena, saj je vseskozi imenovana po svojem poklicu, le da je ta zapisan z veliko začetnico. S to prevodno odločitvijo prevajalka poudarja njeno vtkanost v naravni svet. Pripovedovalka postane Kmetičina pomočnica in niza podobe iz njunega…

Andrej E. Skubic: Koliko si moja? Študentska založba, Ljubljana, 2011. Koliko si moja? je družbeni roman, in sicer delo slovenskega pisatelja Andreja E. Skubica, dobitnika skoraj vseh slovenskih literarnih nagrad. Za ta roman je dobil nagrado kresnik. V besedilu smo neposredno soočeni z vprašanjem lastnine in ljubezni. V ospredju sta torej temi ljubezniin lastništva, kraja dogajanja sta Ljubljana in vas Ter. Naj za tiste, ki romana še niste prijeli v roke, na kratko povzamem zgodbo. Štiridesetletniku Tomu Veisu se življenje radikalno postavi na glavo, ko mu njegovo dekle Anja pove, da otrok, ki ga pričakujeta, ni njegov. Njuna zveza se konča, Tomo se preseli k materi v zgornjo Savinjsko dolino, kjer…

Avgust Demšar: Olje na balkonu. Založba Sanje, Ljubljana, 2014. Detektivski roman Olje na balkonu, ki si je nedavno zasluženo priboril filmsko adaptacijo, je premišljena, časovno-logično in vzročno-posledično zgrajena fabula s smiselnim zaključkom. Avtor detektivsko dogodivščino inšpektorja Vrenka uprizori kratko in jedrnato. Ne spušča se v nepotrebne detajle, s katerimi bi zgodbo ošibil, temveč več pozornosti nameni podrobnostim, relevantnim ter ključnim za razreševanje potencialnega umora. Zaradi tega romana nikakor ne moremo označiti za dolgoveznega, ravno nasprotno, je lahkoten in tekoč za prebiranje. Izmika se klišejskim potezam detektivskega žanra ter tako dokazuje, da je namenjen več kot samo povprečnemu bralcu. Čar berljivosti se skriva v Demšarjevem simplističnem slogu opisovanja. Lastnosti literarnih oseb…

Carole Matthews, 2015: Pokliči gospo Božičkovo. Prevod: Anja Balkan. Hiša knjig, založba KMŠ. Lahkoten družinsko-ljubezenski roman Pokliči gospo Božičkovo, avtorice Carole Matthews, med slovensko bralsko srenjo znane predvsem po knjižni zbirki Klub ljubiteljic čokolade, na humoren in še vedno izviren način podaja še eno različico (ne)klasične božične ljubezenske zgodbe, prepletene skozi oči treh članov iste družine. Vsak izmed trojice glavnih likov na svoj način vpliva na zgodbo in jo kroji, večina njihovih sedanjih odločitev pa je sprejetih na podlagi izkušenj iz preteklosti. Po nekaj mesecih brezposelnosti se ustvarjalni in nekoliko raztreseni Cassie Smith, nekdanji tajnici in deklici za vse, utrne ideja klasične združitve prijetnega s koristnim; obožuje božič, iz tega…

Jernej Županič: Behemot. Beletrina. Ljubljana, 2019. Jernej Županič (1982) na slovenski literarni sceni predstavlja že dobro uveljavljeno ime. Prevajalec, avtor pesniške zbirke Tatar in pisatelj, ki si je za prvenec Mamuti prislužil nagrado kritiško sito, se v svojem drugem romanu Behemot poslužuje izrazito aktualnega, družbeno angažiranega pristopa. Pripovedni lok sledi analitični zgodbi, kjer v evropski prestolnici spremljamo dve sestri. Obe se prostituirata; starejša z namenom izvedbe revolucionarnega nasilnega dejanja, druga v obupanem iskanju prve. Namere in razlogi za njuno stanje se skrivajo v sintezi zgodbe, ki jo avtor niza z menjavo perspektiv obeh. Kratke stavčne strukture, kjer tretjeosebni pripovedovalec sledi njunemu miselnemu toku, orišejo osebnosti obeh sester. Ti sta med…

Simona Škrabec: Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami. Beletrina, Ljubljana, 2020, prevedla Simona Škrabec. Literarni prvenec priznane prevajalke Simone Škrabec je zbirka črtic, ki vsakdanja doživetja živo naslikajo pred bralčeve oči z bogatim jezikom. Liričnosti zbirke Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami se pridružujejo osebni razmisleki, ti izbrušeni estetiki dodajo idejni vidik. V teh lirskih črticah že zaradi značaja literarne vrste ni »prave« zgodbe. Gre za nizanje senzornih opisov podob, s katerimi se prvoosebna pripovedovalka srečuje v vsakdanjem življenju in med svojimi neštetimi potovanji. Številne črtice tako delujejo skoraj kot haikuji v prozni obliki. V knjigi lahko pripovedovalko enačimo z avtorico, saj ni težnje po zakrivanju tega, da…

Viola Ardone: Otroci z vlaka. Mladinska knjiga, Ljubljana 2019, prevajalka: Irena Trenc – Frelih Viola Ardone je italijanska pisateljica, rojena leta 1974 v Neaplju. Napisala je že več romanov, Otroci z vlaka je do zdaj njeno edino delo, prevedeno v slovenščino. Roman temelji na resničnih dogodkih. Je poln upanja, ljubezni, ponekod žalosti in obupa ter bralca zaradi svoje pristnosti ne pusti ravnodušnega. Osrednja tema knjige se pokaže že v naslovu. Delo govori namreč o otrocih, ki so med letoma 1946 in 1952 zapustili domove. V to jih je prisilila predvsem socialna stiska povojnega časa na jugu Italije. Tematika se mi zdi aktualna za današnji čas, saj smo se pred nekaj…

Brina Svit: Slovenski obraz. Cankarjeva založba, Ljubljana, 2014. Brina Svit je slovenska pisateljica živeča v Parizu. Slovenski obraz je šesta knjiga sprva napisana v francoščini in nato še v slovenščini. Avtorico je menda materina smrt spodbudila, da je začela razmišljati o lastni identiteti. Tako je nastal, rekla bi, potopis življenjskih zgodb slovenskih izseljencev živečih v Argentini. Ideja za zasnovo knjige se je menda porodila na potovanju v Buenos Airesu, kjer je pisateljica v taksiju spoznala argentinskega Slovenca. Takrat je ugotovila, da je pomembno pripovedovati zgodbe o ljudeh, ki živijo daleč od  svojega naravnegadoma. Pravzaprav delo že takoj na začetku odpre morda celo osrednje vprašanje izseljencev, kje je njihov pravi dom…