Maša Kirbiš: Ali je domovina tudi v tujini?
Brina Svit: Slovenski obraz. Cankarjeva založba, Ljubljana, 2014.
Brina Svit je slovenska pisateljica živeča v Parizu. Slovenski obraz je šesta knjiga sprva napisana v francoščini in nato še v slovenščini. Avtorico je menda materina smrt spodbudila, da je začela razmišljati o lastni identiteti. Tako je nastal, rekla bi, potopis življenjskih zgodb slovenskih izseljencev živečih v Argentini.
Ideja za zasnovo knjige se je menda porodila na potovanju v Buenos Airesu, kjer je pisateljica v taksiju spoznala argentinskega Slovenca. Takrat je ugotovila, da je pomembno pripovedovati zgodbe o ljudeh, ki živijo daleč od svojega naravnegadoma. Pravzaprav delo že takoj na začetku odpre morda celo osrednje vprašanje izseljencev, kje je njihov pravi dom in ali ta sploh obstaja.
Skozi celotno delo smo priča različnim pretresljivim, žalostnim, srečnim ter humornim zgodbam. Napisane so vsaka zase, snovno niso povezane, njihovo fragmentarnost poudarjajo naslovi, celovitost pa knjiga dobiva na tematski ravni. Takšen koncept omogoča razčlenjenost in jasnost. To je pomembno, saj z njima pripovedovalka bralcu daje možnost preglednega sledenja glavnim idejnim poudarkom knjige, ti so: zdomstvo, odtujenost, izseljenost in nova naseljenost, izključenost iz naravnega okolja in vključenost v drugo okolje, nov dom.
Avtorica se smiselno odloči za prvoosebno avtobiografsko pripovedovalko, zgodbe so tako projicirane skozi zapisane pogovore. Bralec upovedenih ljudi seveda ne pozna, kljub temu pa ga njihove usode močno prevzamejo. Vrednost pisanja Brine Svit Merat je v tenkočutnosti, ki spodbuja bralčevo projiciranje lastnih občutkov, spoznanj, spraševanj, morda tudi strahov. Brez dvoma je literarizirana tema tudi sporočilo osebne pisateljičine izkušnje tudi sama je namreč izseljenka. Uspešno je zapisana pot vsake izmed literarnih oseb in tako poudarjen najbolj bistveni del pripovedi: žalostno slovo od mlade ljubezni, nostalgičen prihod v rodno vas, ki ni več takšna, kot je bila, nerealne predstave o domovini itn. Odlomek, v katerem se tema močno izostri, je materina zgodba, ko otrokom pripoveduje, kako se je morala odpovedati mladostni ljubezni, ker se je s starši izselila v Argentino. Zanimivo je, da to zgodbo avtorici zaupa hčerka te ženske, Lučka Pavšer, poročena Rot, edina »resnična« oseba knjige. Slednje subtilnost in sugestivnost povedanega seveda močno poudari ter hkrati poglobi sporočilnost knjige.
Delo Brine Svit Merat bralca pritegne z različnimi poudarki, kot so domotožje, grenko spoznanje (da je domovina lepa predstava), iskanje identitete, materni jezik, kulturne razlike ipd. Posamezne zgodbe so berljive, napisane v realističnem slogu, a vendar z literarnim jezikom, ki nevarnost prozaičnosti močno omejuje. H karakterizaciji oseb pripomore pisateljičina izkušnja z izseljenstvom, prav zato so te prikazane iskreno in doživeto, vizualizacijo popestrijo fotografije.
Brina Svit z delom Slovenski obraz ni napisala klasičnega literarnega dela, romana, povesti ali novele, pravzaprav se njeno delo literarnovrstni oznaki močno izmika. A to bralca ne moti, saj na izbrušen način literarizira zanimiv in iskren uvid v problem življenja v tujem svetu.