Tjaša Trafela: V iskanju sebe
Viola Ardone: Otroci z vlaka. Mladinska knjiga, Ljubljana 2019, prevajalka: Irena Trenc – Frelih
Viola Ardone je italijanska pisateljica, rojena leta 1974 v Neaplju. Napisala je že več romanov, Otroci z vlaka je do zdaj njeno edino delo, prevedeno v slovenščino. Roman temelji na resničnih dogodkih. Je poln upanja, ljubezni, ponekod žalosti in obupa ter bralca zaradi svoje pristnosti ne pusti ravnodušnega.
Osrednja tema knjige se pokaže že v naslovu. Delo govori namreč o otrocih, ki so med letoma 1946 in 1952 zapustili domove. V to jih je prisilila predvsem socialna stiska povojnega časa na jugu Italije. Tematika se mi zdi aktualna za današnji čas, saj smo se pred nekaj leti tudi sami srečevali z vali beguncev, ti so prihajali v Evropo zaradi vojn v arabskem svetu in Afriki. Skozi knjigo spoznavamo težave, s katerimi se ti ljudje srečujejo, ko pridejo v povsem novo jezikovno in kulturno okolje. Gre za zgodbo, ki nas sooči s stiskami (po)vojnega časa, prisilno ločitvijo ter z iskanjem identitete.
Pripoved Otroci z vlaka je sestavljena iz štirih delov. Prvi se odvija leta 1946. Vodi nas v povojni čas na jug Italije. Bralca postavi v Neapelj, kjer spozna sedemletnega dečka Ameriga Speranzo (it. speranza = upanje). Otrok nas spremlja skozi celotno delo, in sicer kot prvoosebni pripovedovalec. Izhaja iz revne družine, oče ju je z materjo zapustil in tako sta ostala sama. Opazimo lahko, da je zelo skrben in empatičen, kar se mi zdi zanimivo, saj mu je mati le redko izkazovala naklonjenost. Na nekem mestu o njej pravi, da »to ni bil njen način«. Dokler je živel na jugu, ni poznal razdvojenosti, kasneje vidimo, da ne ve točno, kam spada. V njem se mnogokrat pojavijo dvomi, sprašuje se, če je ravnal prav, kakšni so njegovi cilji. To ga teži še kot odraslega človeka. Menim, da ga skozi celoten roman ženeta ljubezen (ne le do sočloveka, ampak tudi do stvari, ki jih počne) in vztrajnost. S pomočjo teh dveh vrlin na koncu sicer uspe na kariernem področju, a mu to ne prinese pravega zadovoljstva. Skozi dečkovo perspektivo lahko vidimo dogodke, ki so ga zaznamovali kot otroka in kasneje, ko prestopi v dobo odraslosti. Dobra odločitev avtorice je pripovedovanje skozi perspektivo otroka. S pomočjo tega namreč vnese v sicer žalostno ter pretresljivo zgodbo nekaj olajšujočega. To se poudarjeno izraža prek otroške naivnosti in nedolžnosti. Delo tako postane na videz lahkotnejše, čeprav literarizira globoka socialna nasprotja, dileme in resna bivanjska vprašanja. Na koncu pripovedovalka izpostavi še vidik odraslega človeka in skozi njegovo prizmo identitetna vprašanja, soočanje s preteklostjo ter iskanje perspektive. Dobro je, da nam Viola Ardone na tak način ponudi oba vidika, saj tako omogoči dialog dveh svetov, obeh pravzaprav še zmeraj zelo aktualnih.
Roman je sestavljen iz več krajših poglavij, ki ostajajo nezaključena in zato menim, da bralca še bolj pritegnejo, saj ga zanima, kaj se bo zgodilo v nadaljevanju. Kljub temu, da delo ni napeta zgodba, ki je bralec ne more dati iz rok, nas knjiga priklene z avtoričino tankočutnostjo ter iskrenim odnosom do snovi. Gre torej za posebne vrste dinamiko, ta ne nastaja na materialnih ravneh knjige, marveč na duhovnih. Bralec ne želi zvedeti le kaj se dogaja z Amerigom, ali bo v naslednjem poglavju sprejel pomembne odločitve in katere, se bo soočil s strahovi in jih premagal, bo ugotovil, kje je v družbi njegovo mesto, ampak ga zanimajo predvsem premiki v njegovi zavesti. Jezik v delu je realističen, pripoved teče linearno, zato ji brez težav sledimo.
Omenila bi še prevajalko Ireno Trenc – Frelih, ki je v besedilu ohranila nekaj italijanskih izrazov. Zgodba je zato bolj živa in avtentična ter ne nazadnje tudi iskrena. Ker je na koncu dodala še slovarček, bralec nima težav pri razumevanju tujih besed.
Menim, da je Viola Ardone s tem delom opozorila na posledice vojne, na obdobje, ki je zaznamovalo mnogo ljudi. Otroci z vlaka bralca nezadržno silijo v dialog z upovedenimi dogodki in s samim seboj. Predvsem tu se mora nenehno opredeljevati do lastnih vrednot – socialnih, moralnih, etičnih.