Eva Cimerman: Živeti svoje življenje (v moškem svetu)

Greta Gerwig: Čas deklištva (Little Women). Columbia Pictures. ZDA, 2019.

Že osma filmska upodobitev avtobiografskega romana Little Women(1868), pisateljice Louise May Alcott, je prišla na naše velike zaslone 23. januarja 2020. Igralka in režiserka Greta Gerwig se po filmu Lady Bird (2015) vrača z drugačno, sodobno in neverjetno osebno priredbo brezčasne zgodbe o štirih sestrah, ki želijo uspeti v moškem svetu.

Dogajanje filmaČas deklištva (Little Women) je pod režijo Grete Gerwig razplasteno s preskoki v času. Na začetku filma spoznamo že odraslo Jo, ki živi v New Yorku, kjer s pisanjem zgodb in poučevanjem služi denar za obubožano družino v Massachusettsu. Ko Jo prejme materino pismo, da je Beth spet zelo bolna in jo želi videti, se sicer samosvoje dekle nemudoma odpravi domov. Zgodba se nadaljuje v domačem kraju, Concordu, kjer spremljamo dogajanje in spomine na otroštvo sester March in njihovo odraščanje med državljansko vojno ter po njej.

Jo (Saoirse Ronan), Meg (Emma Watson), Beth (Eliza Scanlen) in Amy (Florence Pugh) so odraščale ob svobodomiselni in zelo skrbni materi Marmee (Laura Dern), medtem je njihov oče služil v vojni. Svojeglava in pogumna mlada dekleta odraščajo ob domačih gledaliških predstavah, zanimivih šolskih peripetijah, medsebojnem rivalstvu in ob prijatelju Laurieju (Timothée Chalamet). Sanjajo, da bodo nekoč najboljše slikarke, slavne pisateljice ali odlične gledališke igralke. Stroga, neporočena in bogata teta March (Meryl Streep) opozarjaJo, da je ključ do uspeha ženske dobra poroka.

Posebno izstopa prepričljiva igra Saoirse Ronan, igra ambiciozno, uporniško Jo March, dekle, ki se odloči, da bo uspešna ženska tudi brez moža. Postane pisateljica. Zaradi neverjetne “kemije” med Ronanovo in Chalametom nam je na koncu žal, da ostaneta le prijatelja. Kot zmeraj, pa blesti tudi  Meryl Streep, večkratna oskarjeva nagrajenka, ki tokrat igra neodvisno žensko in čustveno zadržano teto. Tudi ostale vloge so odlično odigrane, večinsko (že) slavna igralska zasedba pa sama po sebi naredi dober vtis.

Film je prejel oskarja za kostumografijo, kar je zasluga Jacqueline Durran. Nekoliko viktorijanski stil dopolnjuje karakterje sicer skromnih podeželskih deklet. Njihova obleka je temu primerna in povsem drugačna od meščanske in v svilo odete tete March.

Zgodba, naj ponovno opozorim, da je doživela že osmo filmsko upodobitev, še zmeraj ni izpeta in je vredna naše pozornosti. Film, sicer zvest izvirniku, ima izjemno sporočilnost – mlada, med seboj sicer zelo različna dekleta imajo pomembno stično točko − upajo sanjati in verjamejo da so sanje uresničljive. Kako navdihujoče sporočilo!