Tajda Urh: Pogovor »ob kavi«
Literarni večer o romanu Mitje Čandra Slepec
Maribor: Mali oder SNG Maribor, četrtek, 14. november, 18.00
Mitja Čander je pri založbi Litera izdal svoj prvi roman, Slepec. V ta namen je na Malem odru SNG Maribor 14. novembra potekal literarni večer, ki ga je vodil Tone Partljič.
Za odličen začetek literarnega večera je poskrbela igralka Nataša Matjašec Roškar z branjem odlomek iz prvega poglavja romana. V njem je bilo čutiti avtobiografskost, ki tudi sicer razmeroma močno opredeli romaneskno zgodbo. Čander je takoj na začetku pogovora pojasnil, zakaj se je odločil spregovoriti o svoji močni slabovidnosti. Reči pa je potrebno, da ima slepota, kakor je literarizirana v romanu materialno in duhovno vsebino, enkrat gre problem ustreznih fizioloških ali nevroloških dejavnikov, drugič za posebno razmerje do sveta.
V pogovoru je bila obravnavana problematika romana ̶ slepota. Pojasnjene pa so bile tudi okoliščine, v katerih je bil roman napisan. Spraševalec je vprašanja strukturiral tako, da so poslušalci postopoma dobivali vpogled v samo literarno delo in širili vedenje o okoliščinah, iz katerih je avtor črpal navdih, motive in zunajliterarno snov. Tudi, ko je zastavil vprašanje, ki se ni neposredno navezovalo na pripoved je predhodno razkril ozadje zastavljenega. Mitja Čander je odgovarjal natančno in poglobljeno. Med drugim je podrobno prikazal kulturnopolitične razmere v Sloveniji zadnjih let, prav tako tudi mnogokrat zelo zbirokratizirano slovensko družbo.
Čander je ustvaril roman brez imen. Posamezne osebe je označil s poklici, poudaril je, da je s tem pomensko plast svojega dela univerzaliziral, saj njegov namen ni bil posameznike neposredno vključiti v zgodbo, marveč upodobiti značajske tipe.
Pogovor je potekal v sproščenem vzdušju, kot klepet dveh prijateljev »ob kavi«, jezik je bil primeren za širši krog ljubiteljev knjig, saj ni vseboval strokovnih izrazov, ki bi lahko bili sporočanjska motnja. Čutilo se je, da sta Čander in Partljič prijatelja in to je dodalo spontanost. Dinamika pogovora se je stopnjevala od uvodnega branja, prek osrednjih problemskih sklopov do Čandrovih misli o lastni literarni prihodnosti. Literarni večer je bil vsebinsko celovit.
Dogodek je potekal v prijetnem vzdušju, udeleženci so o romanu izvedeli ravno toliko posrednih in neposrednih informacij, da so knjige, namenjene prodaji, kmalu pošle. Edina neprijetnost so bili razmeroma pogosti vložki smeha poslušalcev. Ciljam predvsem na odzive na nekatera Partljičeva pojasnila, ki so sicer povsem smiselno širila kontekst pogovora, več poslušalcev pa jih je površno in neprimerno razumelo kot humorne intervencije. Verjetno zato, ker velja Tone Partljič med mariborskim občinstvom predvsem za komediografa.