GLEDALIŠČE

Ana Ambrož: Ponovna vrnitev Dekamerona

Boccaccio: Dekameron. TV Slovenija, Ljubljana, 2020.

Televizijska nanizanka Dekameron, prirejena po zgodbah Giovanna Boccaccia, se je letos vrnila na male ekrane. Nanizanka iz začetka 70. let prejšnjega stoletja je takrat osvojila občinstvo in se zapisala med klasike tovrstne produkcije slovenske televizije.

Režiser Vaclav Hudeček je iz Češke prišel v Slovenijo in z najvidnejšimi igralci tistega časa posnel serijo po zgodbah italijanskega velikana Giovannia Boccaccia. Igralci, kot so Stane Sever, ki nas v vsaki epizodi popelje v zgodbo, Zlatko Šugman, ta se odlično znajde v vlogi nadangela, in ostali npr. Janez Hočevar, Bert Sotlar in Majda Grbac, so svoje vloge opravili z odliko. Igranje je pristno, ne naučeno in je predvsem sproščeno. Tekst je v zanimivo dramaturško predelal Saša Vuga.

V ospredju zgodb je čutna ljubezen, ki se pojavlja v različnih življenjskih položajih. V epizodah se prepletajo prevare, sleparstvo, dvorjenje, ljubosumje in zapeljevanje – vse to vodi do mnogih zapletov med različnimi liki. Tema čutne ljubezni v nanizankah v današnjem času ni nič kaj nova ali pa v filmski produkciji odklanjana, kot je bila na primer včasih. Dialogi igralcev, ti so predvsem čutno nabiti in obarvani s spolnostjo, nas do neke mere celo presenetijo, saj se pojavljajo na nepričakovanih mestih in med ljudmi, za katere ljubezenska razmerja celo niso primerna. Ne nazadnje pa prav to opozarja tudi na svojevrstno sproščenost mediteranskega sveta na prelomu v novi vek.

Nanizanka, obarvana v črno-bel kontrast nas vodi v čase nekaj let nazaj, ko so filmi bili ekranizirani na tak način. Zardi izbrane tehnike v ospredje stopijo kostumi, igralci, statisti in sam dogajalni prostor, ki se prestavlja iz stare Jožefove cerkve pa vse v Istro – ob morje, na stare ulice in trge.  Kostumi, izbrani pod vodstvom Alenke Bartl, nas popeljejo v čas renesanse, k modi, po kateri so se takrat oblačili različni sloji družbe. Piko na i dodajo še pestre pričeske in natančno ličenje, kar  igralce preoblikuje v prepričljive like.

Nanizanka je namenjena vsem gledalcem, še posebej  verjetno privlači izobražence, ki so morda brali Dekamerona in mlade, njim bi nanizanka lahko bila zanimiva zaradi snovi, črno-bele tehnike in kostumov.

Prav tako ne gre zanemariti dejstva, da je knjiga Dekameron nastal v obdobju kuge v Italiji. Zanimivo je, da je na male ekrane nanizanka prišla ponovno sedaj, v času izrednih razmer, ki vladajo ne le v Sloveniji, pač pa povsod po svetu. Prav zaradi tega je morda gledanost nanizanke še večja in ima pri občinstvo drugačen učinek, kot bi ga imela sicer.

Komentarji so izklopljeni za Ana Ambrož: Ponovna vrnitev Dekamerona