-
Melani Potrč: Ko mrtvi spet oživijo
Ernst Lubitsch: Ko sem bil mrtev, YouTube kanal, 3. december 2020 Ernst Lubitsch: Ko sem bil mrtev je drama, ki je bila prvič uprizorjena 11. marca 2010 v Mali drami Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana. Zaradi izbruha pandemije virusa so gledališča morala zapreti vrata, kulturnemu dogajanju pa smemo biti priča samo še iz udobja naših domov. 3. decembra 2020 je SNG Drama Ljubljana za publiko na svojem YouTube kanalu predvajala posnetek te predstave. Za vse tiste, ki smo jo zamudili v letih njene slave, ko je bil Jernej Šugman, takratni nagrajenec Borštnikovega srečanja za to predstavo, še živ. Režiser in scenograf Diego de Brea je v gledališki predstavi vdahnil življenje slavnemu…
-
Mateja Divjak: Razkošna rjoveča dvajseta v ekstravagantni moderni klasiki
Baz Luhrmann: The Great Gatsby. Blitz Film & Video Distribution. Avstralija, ZDA, 2013. Baz Luhrmann je mednarodni gledališki in filmski režiser ter inovator sodobnega filma, ki v vsaki svoji mojstrovini pusti osebni pečat. Do sedaj je ustvaril pet celovečernih filmov, in sicer Strogo na plesišču (1992), Romeo + Julija (1996), Moulin Rouge (2001), Avstralija (2008) in Veliki Gatsby (2013). Čeprav vsebinsko med seboj sploh niso povezani, prvi trije filmi sestavljajo Trilogijo rdeče zavese, saj sledijo določenemu filmskemu slogu. Vsak izmed njih namreč vsebuje gledališki motiv, ki se pojavlja skozi celoten film. Lahko bi se reklo, da predstavljajo kombinacijo gledališke in filmske zapletenosti. Ta pristop filmskega ustvarjanja je zavestna izbira in…
-
Katarina Grosek: Drug drugemu sovražniki
Rok Biček, Razredni sovražnik, Fivia, Slovenija, 2013 Film Razredni sovražnik iz leta 2013 je prvenec večkrat nagrajenega režiserja Roka Bička. Skupaj z Nejcem Gazvodo in Janezom Lapanjo je scenarist omenjenega filma. Zgodbo za to psihološko kompleksno dramo je režiser črpal iz lastne izkušnje. Ko je obiskoval gimnazijo, je namreč dijakinja tretjega letnika storila samomor, kar je sprožilo niz dogodkov, ki tvorijo snovno-materialno ozadje filma. Zgodbe ne moremo razumeti enoplastno, kajti posamezni motivi (smrti, samomora, upora) se med seboj prepletajo in dopolnjujejo tako, da film deluje izrazito večpomensko. V ospredju drame je sicer smrt srednješolke Sabine (Daša Cupevski); njeni sošolci jo »izkoristijo«, da se uprejo šolskemu sistemu. V celovečercu je to…
-
Hana Podjed: Sodobni prividi preteklosti
Prividi kačjega pastirja, Slovensko narodno gledališče Maribor, 24. september 2020. Že dolgo nobena knjiga ni dvignila toliko prahu kot poljudna antropološko-etnološka zbirka del Milene Miklavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače. Ta na dostopen način prinaša vso vulgarnost in surovost slovenske podeželske patriarhalne družbe med leti 1900–1960. Osnovni vzgib avtoričinega pisanja je teza o arhetipski zaznamovanosti družbe in nezavednem prenašanju vzorcev, ki se odražajo v obliki družbene psihopatologije medosebnih odnosov. Zbirka je glede na slovenske razmere dosegla izjemno visoko stopnjo branja in kaže, da je želja javnosti po odpiranju tovrstne tematike velika, zdaj pa je pot našla tudi na odrske deske v obliki gledališke adaptacije z naslovom Prividi kačjega…
-
Nina Jakoša: Sidro v resničnost
Simona Škrabec: Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami. Beletrina, Ljubljana, 2020, prevedla Simona Škrabec. Literarni prvenec priznane prevajalke Simone Škrabec je zbirka črtic, ki vsakdanja doživetja živo naslikajo pred bralčeve oči z bogatim jezikom. Liričnosti zbirke Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami se pridružujejo osebni razmisleki, ti izbrušeni estetiki dodajo idejni vidik. V teh lirskih črticah že zaradi značaja literarne vrste ni »prave« zgodbe. Gre za nizanje senzornih opisov podob, s katerimi se prvoosebna pripovedovalka srečuje v vsakdanjem življenju in med svojimi neštetimi potovanji. Številne črtice tako delujejo skoraj kot haikuji v prozni obliki. V knjigi lahko pripovedovalko enačimo z avtorico, saj ni težnje po zakrivanju tega, da…
-
Tjaša Trafela: V iskanju sebe
Viola Ardone: Otroci z vlaka. Mladinska knjiga, Ljubljana 2019, prevajalka: Irena Trenc – Frelih Viola Ardone je italijanska pisateljica, rojena leta 1974 v Neaplju. Napisala je že več romanov, Otroci z vlaka je do zdaj njeno edino delo, prevedeno v slovenščino. Roman temelji na resničnih dogodkih. Je poln upanja, ljubezni, ponekod žalosti in obupa ter bralca zaradi svoje pristnosti ne pusti ravnodušnega. Osrednja tema knjige se pokaže že v naslovu. Delo govori namreč o otrocih, ki so med letoma 1946 in 1952 zapustili domove. V to jih je prisilila predvsem socialna stiska povojnega časa na jugu Italije. Tematika se mi zdi aktualna za današnji čas, saj smo se pred nekaj…
-
Maša Kirbiš: Ali je domovina tudi v tujini?
Brina Svit: Slovenski obraz. Cankarjeva založba, Ljubljana, 2014. Brina Svit je slovenska pisateljica živeča v Parizu. Slovenski obraz je šesta knjiga sprva napisana v francoščini in nato še v slovenščini. Avtorico je menda materina smrt spodbudila, da je začela razmišljati o lastni identiteti. Tako je nastal, rekla bi, potopis življenjskih zgodb slovenskih izseljencev živečih v Argentini. Ideja za zasnovo knjige se je menda porodila na potovanju v Buenos Airesu, kjer je pisateljica v taksiju spoznala argentinskega Slovenca. Takrat je ugotovila, da je pomembno pripovedovati zgodbe o ljudeh, ki živijo daleč od svojega naravnegadoma. Pravzaprav delo že takoj na začetku odpre morda celo osrednje vprašanje izseljencev, kje je njihov pravi dom…
-
Eva Cimerman: Na püjklu, v Dolencih na Goričkem
Feri Lainšček: Kurji pastir. Beletrina, Ljubljana, 2020. Kurji pastir je že trideseti roman Ferija Lainščka, letošnjega dobitnika Prešernove nagrade za življenjsko delo in vsestranskega avtorja, tokrat se snovno in problemsko vrača v svoje zgodnje otroštvo. V odročni vasici v Prekmurju, v najrevnejši in najmanjši hiši na püjklu živita Trejzka in Pištek, žena in mož, ki sta ju v mladosti združili revščina in ljubezen. V romanu kot glavni osebi spremljamo devetintrideset let staro mater in delavnega cestarja Pišteka, človeka z neomajno vero v lepše življenje, sanjača in nepoboljšljivega »romantika«. Čeprav sta si Trejzka in Pištek zelo različna, ju povezuje močna vez, te ne skrha niti pozna in nezaželena nosečnost. V romanu…
-
Eva Kurnik: Čudežni Feliks v iskanju korenin
Andrej Hieng, 2004: Čudežni Feliks. Ljubljana: DZS. Prepričljiv meščansko-družinski roman Čudežni Feliks, avtorja Andreja Hienga (1925−2000) se kot peti in zadnji avtorjev tekst te vrste z zgoščenimi opisi dogajanja, slojevitimi značajskimi potezami likov in realistično predstavljenim zgodovinskim ozadjem (večinoma v letu 1937) v veliki meri približuje tudi oznaki vsestranski roman. Tik pred drugo svetovno vojno se po smrti družinskega očeta podjetnika Kalmusa na vratih podeželskega dvorca pojavi petnajstletni Feliks, nadpovprečno inteligenten, vase zaprt, a izredno pedanten mladenič, kljub mladim letom se odlikuje po izjemnem znanju. Počasi postane del precej disfunkcionalne družine, ki ji lep čas načeluje materin ljubimec. Leonid Jurjevič Skobenski, nekdanji vojaški oficir plemiškega rodu. Mati, aristokratska in precej…
-
Zala Reich: Mogočna lepotica na bikovem prestolu
Evropa, mati mila, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, 30. september, 2020 Mariborska režiserka Tatjana Peršuh se je tokrat podala na Primorsko in s koprodukcijo Zavoda Delak na oder zelo uspešno postavila uro in pol trajajočo monodramo s podnaslovom Ljubezenska propaganda. Avtorja kolaža sta režiserka sama in dramaturg ter avtor glasbe Boštjan Narat, sestavila pa sta ga na osnovi grškega mita o Evropi in vanj odlično vpletla dela avtorjev različnih obdobij. Tako lahko na odru spremljamo razvoj Evrope na treh ravneh, ti so med seboj genialno prepleteni. Evropo dojemamo kot mitološko lepotico, ki jo ugrabi Zevs na belem biku, geografsko območje z razburljivo in krvavo zgodovino in kot gospodarsko-politično zvezo, torej…