Carole Matthews, 2015: Pokliči gospo Božičkovo. Prevod: Anja Balkan. Hiša knjig, založba KMŠ. Lahkoten družinsko-ljubezenski roman Pokliči gospo Božičkovo, avtorice Carole Matthews, med slovensko bralsko srenjo znane predvsem po knjižni zbirki Klub ljubiteljic čokolade, na humoren in še vedno izviren način podaja še eno različico (ne)klasične božične ljubezenske zgodbe, prepletene skozi oči treh članov iste družine. Vsak izmed trojice glavnih likov na svoj način vpliva na zgodbo in jo kroji, večina njihovih sedanjih odločitev pa je sprejetih na podlagi izkušenj iz preteklosti. Po nekaj mesecih brezposelnosti se ustvarjalni in nekoliko raztreseni Cassie Smith, nekdanji tajnici in deklici za vse, utrne ideja klasične združitve prijetnega s koristnim; obožuje božič, iz tega…

Jernej Županič: Behemot. Beletrina. Ljubljana, 2019. Jernej Županič (1982) na slovenski literarni sceni predstavlja že dobro uveljavljeno ime. Prevajalec, avtor pesniške zbirke Tatar in pisatelj, ki si je za prvenec Mamuti prislužil nagrado kritiško sito, se v svojem drugem romanu Behemot poslužuje izrazito aktualnega, družbeno angažiranega pristopa. Pripovedni lok sledi analitični zgodbi, kjer v evropski prestolnici spremljamo dve sestri. Obe se prostituirata; starejša z namenom izvedbe revolucionarnega nasilnega dejanja, druga v obupanem iskanju prve. Namere in razlogi za njuno stanje se skrivajo v sintezi zgodbe, ki jo avtor niza z menjavo perspektiv obeh. Kratke stavčne strukture, kjer tretjeosebni pripovedovalec sledi njunemu miselnemu toku, orišejo osebnosti obeh sester. Ti sta med…

Simona Škrabec: Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami. Beletrina, Ljubljana, 2020, prevedla Simona Škrabec. Literarni prvenec priznane prevajalke Simone Škrabec je zbirka črtic, ki vsakdanja doživetja živo naslikajo pred bralčeve oči z bogatim jezikom. Liričnosti zbirke Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami se pridružujejo osebni razmisleki, ti izbrušeni estetiki dodajo idejni vidik. V teh lirskih črticah že zaradi značaja literarne vrste ni »prave« zgodbe. Gre za nizanje senzornih opisov podob, s katerimi se prvoosebna pripovedovalka srečuje v vsakdanjem življenju in med svojimi neštetimi potovanji. Številne črtice tako delujejo skoraj kot haikuji v prozni obliki. V knjigi lahko pripovedovalko enačimo z avtorico, saj ni težnje po zakrivanju tega, da…

Viola Ardone: Otroci z vlaka. Mladinska knjiga, Ljubljana 2019, prevajalka: Irena Trenc – Frelih Viola Ardone je italijanska pisateljica, rojena leta 1974 v Neaplju. Napisala je že več romanov, Otroci z vlaka je do zdaj njeno edino delo, prevedeno v slovenščino. Roman temelji na resničnih dogodkih. Je poln upanja, ljubezni, ponekod žalosti in obupa ter bralca zaradi svoje pristnosti ne pusti ravnodušnega. Osrednja tema knjige se pokaže že v naslovu. Delo govori namreč o otrocih, ki so med letoma 1946 in 1952 zapustili domove. V to jih je prisilila predvsem socialna stiska povojnega časa na jugu Italije. Tematika se mi zdi aktualna za današnji čas, saj smo se pred nekaj…

Brina Svit: Slovenski obraz. Cankarjeva založba, Ljubljana, 2014. Brina Svit je slovenska pisateljica živeča v Parizu. Slovenski obraz je šesta knjiga sprva napisana v francoščini in nato še v slovenščini. Avtorico je menda materina smrt spodbudila, da je začela razmišljati o lastni identiteti. Tako je nastal, rekla bi, potopis življenjskih zgodb slovenskih izseljencev živečih v Argentini. Ideja za zasnovo knjige se je menda porodila na potovanju v Buenos Airesu, kjer je pisateljica v taksiju spoznala argentinskega Slovenca. Takrat je ugotovila, da je pomembno pripovedovati zgodbe o ljudeh, ki živijo daleč od  svojega naravnegadoma. Pravzaprav delo že takoj na začetku odpre morda celo osrednje vprašanje izseljencev, kje je njihov pravi dom…

Feri Lainšček: Kurji pastir. Beletrina, Ljubljana, 2020. Kurji pastir je že trideseti roman Ferija Lainščka, letošnjega dobitnika Prešernove nagrade za življenjsko delo in vsestranskega avtorja, tokrat se snovno in problemsko vrača v svoje zgodnje otroštvo. V odročni vasici v Prekmurju, v najrevnejši in najmanjši hiši na püjklu  živita Trejzka in Pištek, žena in mož, ki sta ju v mladosti združili revščina in ljubezen. V romanu kot glavni osebi spremljamo devetintrideset let staro mater in delavnega cestarja Pišteka, človeka z neomajno vero v lepše življenje, sanjača in nepoboljšljivega »romantika«. Čeprav sta si Trejzka in Pištek zelo različna, ju povezuje močna vez, te ne skrha niti pozna in nezaželena nosečnost. V romanu…