• GLEDALIŠČE

    Melani Potrč: Ko mrtvi spet oživijo

    Ernst Lubitsch: Ko sem bil mrtev, YouTube kanal, 3. december 2020 Ernst Lubitsch: Ko sem bil mrtev je drama, ki je bila prvič uprizorjena 11. marca 2010 v Mali drami Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana. Zaradi izbruha pandemije virusa so gledališča morala zapreti vrata, kulturnemu dogajanju pa smemo biti priča samo še iz udobja naših domov. 3. decembra 2020 je SNG Drama Ljubljana za publiko na svojem YouTube kanalu predvajala posnetek te predstave. Za vse tiste, ki smo jo zamudili v letih njene slave, ko je bil Jernej Šugman, takratni nagrajenec Borštnikovega srečanja za to predstavo, še živ. Režiser in scenograf Diego de Brea je v gledališki predstavi vdahnil življenje slavnemu…

    Komentarji so izklopljeni za Melani Potrč: Ko mrtvi spet oživijo
  • DRUGO

    Mateja Divjak: Razkošna rjoveča dvajseta v ekstravagantni moderni klasiki

    Baz Luhrmann: The Great Gatsby. Blitz Film & Video Distribution. Avstralija, ZDA, 2013. Baz Luhrmann je mednarodni gledališki in filmski režiser ter inovator sodobnega filma, ki v vsaki svoji mojstrovini pusti osebni pečat. Do sedaj je ustvaril pet celovečernih filmov, in sicer Strogo na plesišču (1992), Romeo + Julija (1996), Moulin Rouge (2001), Avstralija (2008) in Veliki Gatsby (2013). Čeprav vsebinsko med seboj sploh niso povezani, prvi trije filmi sestavljajo Trilogijo rdeče zavese, saj sledijo določenemu filmskemu slogu. Vsak izmed njih namreč vsebuje gledališki motiv, ki se pojavlja skozi celoten film. Lahko bi se reklo, da predstavljajo kombinacijo gledališke in filmske zapletenosti. Ta pristop filmskega ustvarjanja je zavestna izbira in…

    Komentarji so izklopljeni za Mateja Divjak: Razkošna rjoveča dvajseta v ekstravagantni moderni klasiki
  • DRUGO

    Katarina Grosek: Drug drugemu sovražniki

    Rok Biček, Razredni sovražnik, Fivia, Slovenija, 2013 Film Razredni sovražnik iz leta 2013 je prvenec večkrat nagrajenega režiserja Roka Bička. Skupaj z Nejcem Gazvodo in Janezom Lapanjo je scenarist omenjenega filma. Zgodbo za to psihološko kompleksno dramo je režiser črpal iz lastne izkušnje. Ko je obiskoval gimnazijo, je namreč dijakinja tretjega letnika storila samomor, kar je sprožilo niz dogodkov, ki tvorijo snovno-materialno ozadje filma. Zgodbe ne moremo razumeti enoplastno, kajti posamezni motivi (smrti, samomora, upora) se med seboj prepletajo in dopolnjujejo tako, da film deluje izrazito večpomensko. V ospredju drame je sicer smrt srednješolke Sabine (Daša Cupevski); njeni sošolci jo »izkoristijo«, da se uprejo šolskemu sistemu. V celovečercu je to…

    Komentarji so izklopljeni za Katarina Grosek: Drug drugemu sovražniki
  • GLEDALIŠČE

    Hana Podjed: Sodobni prividi preteklosti

    Prividi kačjega pastirja, Slovensko narodno gledališče Maribor, 24. september 2020. Že dolgo nobena knjiga ni dvignila toliko prahu kot poljudna antropološko-etnološka zbirka del Milene Miklavčič Ogenj, rit in kače niso za igrače. Ta na dostopen način prinaša vso vulgarnost in surovost slovenske podeželske patriarhalne družbe med leti 1900–1960. Osnovni vzgib avtoričinega pisanja je teza o arhetipski zaznamovanosti družbe in nezavednem prenašanju vzorcev, ki se odražajo v obliki družbene psihopatologije medosebnih odnosov. Zbirka je glede na slovenske razmere dosegla izjemno visoko stopnjo branja in kaže, da je želja javnosti po odpiranju tovrstne tematike velika, zdaj pa je pot našla tudi na odrske deske v obliki gledališke adaptacije z naslovom Prividi kačjega…

    Komentarji so izklopljeni za Hana Podjed: Sodobni prividi preteklosti
  • PRIPOVEDNIŠTVO

    Nina Jakoša: Sidro v resničnost

    Simona Škrabec: Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami. Beletrina, Ljubljana, 2020, prevedla Simona Škrabec. Literarni prvenec priznane prevajalke Simone Škrabec je zbirka črtic, ki vsakdanja doživetja živo naslikajo pred bralčeve oči z bogatim jezikom. Liričnosti zbirke Vračam se iz gozda z obarvanimi rokami se pridružujejo osebni razmisleki, ti izbrušeni estetiki dodajo idejni vidik. V teh lirskih črticah že zaradi značaja literarne vrste ni »prave« zgodbe. Gre za nizanje senzornih opisov podob, s katerimi se prvoosebna pripovedovalka srečuje v vsakdanjem življenju in med svojimi neštetimi potovanji. Številne črtice tako delujejo skoraj kot haikuji v prozni obliki. V knjigi lahko pripovedovalko enačimo z avtorico, saj ni težnje po zakrivanju tega, da…

    Komentarji so izklopljeni za Nina Jakoša: Sidro v resničnost
  • PRIPOVEDNIŠTVO

    Tjaša Trafela: V iskanju sebe

    Viola Ardone: Otroci z vlaka. Mladinska knjiga, Ljubljana 2019, prevajalka: Irena Trenc – Frelih Viola Ardone je italijanska pisateljica, rojena leta 1974 v Neaplju. Napisala je že več romanov, Otroci z vlaka je do zdaj njeno edino delo, prevedeno v slovenščino. Roman temelji na resničnih dogodkih. Je poln upanja, ljubezni, ponekod žalosti in obupa ter bralca zaradi svoje pristnosti ne pusti ravnodušnega. Osrednja tema knjige se pokaže že v naslovu. Delo govori namreč o otrocih, ki so med letoma 1946 in 1952 zapustili domove. V to jih je prisilila predvsem socialna stiska povojnega časa na jugu Italije. Tematika se mi zdi aktualna za današnji čas, saj smo se pred nekaj…

    Komentarji so izklopljeni za Tjaša Trafela: V iskanju sebe
  • PRIPOVEDNIŠTVO

    Maša Kirbiš: Ali je domovina tudi v tujini?

    Brina Svit: Slovenski obraz. Cankarjeva založba, Ljubljana, 2014. Brina Svit je slovenska pisateljica živeča v Parizu. Slovenski obraz je šesta knjiga sprva napisana v francoščini in nato še v slovenščini. Avtorico je menda materina smrt spodbudila, da je začela razmišljati o lastni identiteti. Tako je nastal, rekla bi, potopis življenjskih zgodb slovenskih izseljencev živečih v Argentini. Ideja za zasnovo knjige se je menda porodila na potovanju v Buenos Airesu, kjer je pisateljica v taksiju spoznala argentinskega Slovenca. Takrat je ugotovila, da je pomembno pripovedovati zgodbe o ljudeh, ki živijo daleč od  svojega naravnegadoma. Pravzaprav delo že takoj na začetku odpre morda celo osrednje vprašanje izseljencev, kje je njihov pravi dom…

    Komentarji so izklopljeni za Maša Kirbiš: Ali je domovina tudi v tujini?
  • PRIPOVEDNIŠTVO

    Eva Cimerman: Na püjklu, v Dolencih na Goričkem

    Feri Lainšček: Kurji pastir. Beletrina, Ljubljana, 2020. Kurji pastir je že trideseti roman Ferija Lainščka, letošnjega dobitnika Prešernove nagrade za življenjsko delo in vsestranskega avtorja, tokrat se snovno in problemsko vrača v svoje zgodnje otroštvo. V odročni vasici v Prekmurju, v najrevnejši in najmanjši hiši na püjklu  živita Trejzka in Pištek, žena in mož, ki sta ju v mladosti združili revščina in ljubezen. V romanu kot glavni osebi spremljamo devetintrideset let staro mater in delavnega cestarja Pišteka, človeka z neomajno vero v lepše življenje, sanjača in nepoboljšljivega »romantika«. Čeprav sta si Trejzka in Pištek zelo različna, ju povezuje močna vez, te ne skrha niti pozna in nezaželena nosečnost. V romanu…

    Komentarji so izklopljeni za Eva Cimerman: Na püjklu, v Dolencih na Goričkem
  • PRIPOVEDNIŠTVO

    Eva Kurnik: Čudežni Feliks v iskanju korenin

    Andrej Hieng, 2004: Čudežni Feliks. Ljubljana: DZS. Prepričljiv meščansko-družinski roman Čudežni Feliks, avtorja Andreja Hienga (1925−2000) se kot peti in zadnji avtorjev tekst te vrste z zgoščenimi opisi dogajanja, slojevitimi značajskimi potezami likov in realistično predstavljenim zgodovinskim ozadjem (večinoma v letu 1937) v veliki meri približuje tudi oznaki vsestranski roman. Tik pred drugo svetovno vojno se po smrti družinskega očeta podjetnika Kalmusa na vratih podeželskega dvorca pojavi petnajstletni Feliks, nadpovprečno inteligenten, vase zaprt, a izredno pedanten mladenič, kljub mladim letom se odlikuje po izjemnem znanju. Počasi postane del precej disfunkcionalne družine, ki ji lep čas načeluje materin ljubimec. Leonid Jurjevič Skobenski, nekdanji vojaški oficir plemiškega rodu. Mati, aristokratska in precej…

    Komentarji so izklopljeni za Eva Kurnik: Čudežni Feliks v iskanju korenin
  • GLEDALIŠČE

    Zala Reich: Mogočna lepotica na bikovem prestolu

    Evropa, mati mila, Slovensko narodno gledališče Nova Gorica, 30. september, 2020 Mariborska režiserka Tatjana Peršuh se je tokrat podala na Primorsko in s koprodukcijo Zavoda Delak na oder zelo uspešno postavila uro in pol trajajočo monodramo s podnaslovom Ljubezenska propaganda. Avtorja kolaža sta režiserka sama in dramaturg ter avtor glasbe Boštjan Narat, sestavila pa sta ga na osnovi grškega mita o Evropi in vanj odlično vpletla dela avtorjev različnih obdobij. Tako lahko na odru spremljamo razvoj Evrope na treh ravneh, ti so med seboj genialno prepleteni. Evropo dojemamo kot mitološko lepotico, ki jo ugrabi Zevs na belem biku, geografsko območje z razburljivo in krvavo zgodovino in kot gospodarsko-politično zvezo, torej…

    Komentarji so izklopljeni za Zala Reich: Mogočna lepotica na bikovem prestolu