-
Helena Zemljič: Drug jezik, ujet v sanje
Če smo se od Banalij že navadili proznega ritma Mozetičeve poezije, se lahko pri njegovi najnovejši zbirki Sanje v drugem jeziku sprostimo ob pesmih v prozi, ki nas v enakomernem ritmu pripeljejo do konca. Vse prej pa to tudi pomeni, da bo vsebina sproščujoča. Mozetič ponovno na široko odpira vrata v svet homoerotične ljubezni, le da so ta vrata tokrat sestavljena iz precej morastih sanj.
-
Helena Zemljič: Pripoved o boju kot vrlini
Primerljivi hektarji niso resnični hektarji in skoraj nič nimajo opraviti z merami na površini njive. Ne, pri primerljivih hektarjih gre zgolj za produkcijo in produkcija se v tem navideznem svetu primerja s produkcijo drugih. Bolj natančnega in nazornega naslova si nov roman Nataše Kramberger skorajda ne bi mogel želeti. V ironičnem in humornem smislu, ki ga tudi premore, seveda.
-
Danijela Sekej: Polnokrvnost teme
Že pred menoj so ugotovili, da pesniški izraz Erike Vouk »izpisuje eno in isto pesem, obenem pa čedalje bolj razširja in poglablja svojo poetiko«. In če je Erika v svojem pesniškem izrazu doslej upovedovala predvsem eros, ga tokrat z zbirko Ta dan zaokroža z njegovim nerazdružljivim parom – s tanatosom.
-
Helena Zemljič: Od slavnih osemdesetih k avtorjem iz osemdesetih
Konec osemdesetih in začetek devetdesetih velja za čas razmaha kratke zgodbe pri nas. Takrat je nastalo tudi največ študij o raznovrstnosti kratke proze, razpravljalo se je o določitvi teoretskih meril kratke zgodbe, vzpostavljale so se delavnice pisanja kratke zgodbe itd. Po rahlemu zatišju (ki se najbolje vidi po ukinitvi nagrade fabula leta 2012) pa se literatura te vrste, vsaj tako se zdi, ponovno vrača med bralce in dobiva več pozornosti. Poleg nove nagrade za najboljšo kratkoprozno zbirko Novo mesto (od 2016) je eden od takih pokazateljev tudi precej obsežen zbir kratkih zgodb avtorjev, rojenih po 1980, ki ga prinaša prva številka letošnjih Dialogov.
-
Patricija Sedminek: Popolna odtujenost
V Osijeku rojena režiserka Tamara Damjanović s svojim prvim režiserskim prvencem v Sloveniji počasti mariborsko dramo in po motivih filma Popolni tujci ustvari istoimensko dramo, ki združuje nezdružljivo – brutalno iskrenost in lahkotno komičnost.
-
Patricija Sedminek: Lov za odličnostjo!
Star znanec mariborske drame, poljski režiser Janusza Kica, je tokrat na oder postavil zgodbo politične in psihološke manipulacije in nastavil zrcalo današnji družbi.
-
Sara Dobrajc: Literarni velikan Latinske Amerike
Eduardo Galeano (1940‒2015), urugvajski pisatelj in novinar, v delu Knjiga objemov ustvari kolaž sporočilnih samostojnih zgodb, običajno krajših od ene strani. Srečamo se z obilico žanrov, prehajajočih od mitoloških pripovedi in zgodovinskega popisa do novinarskega poročanja, anekdot, esejističnih kratkih zgodb, proze, ponekod celo poezije.
-
Kaja Pšeničnik: Točka preloma ali metamorfoza lirskega subjekta
Točka preloma je pesniški prvenec mladega ustvarjalca Toma Vebra, ki je svoj pesniški opus doslej širil po različnih literarnih revijah – med njimi naj omenim revije Mentor, Dialogi, Poetikon in Literaturo – in s svojo poezijo dosegel celo Kitajsko.
-
Patricija Sedminek: Krila – v stanju letenja ali mirovanja
Režiser Matjaž Berger prvič razpira krila na odru Narodnega gledališča Maribor z uprizoritvijo po romanu Henryja Jamesa – Krila golobice. Eva Mahkovic je z adaptacijo romana Krila golobice odlično prikazala besedno umetnino Henryja Jamesa. Na videz preprosta zgodba z ljubezenskim trikotnikom je v okviru kompleksno podanih perspektiv posameznih likov vse prej kot enostavna za odrsko adaptacijo.
-
Sara Dobrajc: Esejistični met
V četrtek, 18. marca 2019, je v razstavišču Kibla potekala predstavitev druge knjige esejev Boštjana Narata, Podaja v prazno. Avtor je idejni vodja skupine Katalena, filozof, kolumnist, TV moderator, kantavtor in esejist, ki je za svoj prvenec Partija prejel nominacijo za Rožančevo nagrado leta 2014.