Ana Ambrož: Od eseja do romana do literarnega večera

Literarni večer o romanu Slepec Mitje Čandra
Maribor: Mali oder SNG Maribor, četrtek, 14. november, 18.00

Literarni komparativist, esejist, urednik, pisatelj, scenarist, dramaturg in šahovski mojstrski kandidat Mitja Čander je pri založbi Litera izdal roman Slepec, izidu knjige je sledil literarni pogovor na Malem odru SNG Maribor. Pogovor je vodil pisatelj Tone Partljič.

Literarni večer se je pričel z odličnim branjem Nataše Matjašec Roškar, ki nas je popeljala v prvo poglavje romana.

Na literarnem pogovoru je bila predstavljena ožja problematika knjige tj. vsebina in nastajanje knjige. Vprašanja in odgovori so bili smiselno zastavljeni, zato predidevam, da so zadovoljili pričakovanja poslušalcev. Vodja pogovora je bil primerno v ozadju in je Mitju Čandru prepustil dovolj dialoškega prostora, da je lahko primerno obširno oblikoval svoje odgovore.

Kot dobro ocenjujem, da je izpraševalec vprašanja praviloma postavil v širši pomenski kontekst ter z njim usmeril tako intervjuvanca kot poslušalce v dvorani. Ne nazadnje je tako občinstvu približal tudi knjigo samo ter poslušalce motiviral za branje.

Vprašanja in odgovori so bili primerno dolgi ter so se večinoma nanašali roman, kjer gre za sintezo fikcije in resničnosti, na jezik ter slog romana in na romaneskne osebe. Poslušalci so spoznali vsebinske poudarke pripovedi, njeno nastajanje ter zunanje vplive, ki so odločilno spodbujali nastanek dela. V pogovoru smo izvedeli tudi, zakaj je avtor izbral tak naslov knjige in kakšen pomen se skriva za njim. Naslov tako lahko razumemo v smislu bolezni in nedojemljivosti, v fizičnem in mentalnem pomenu. Oba sta tudi osrednja tematska sklopa romana, k prvemu spada avtobiografski motivi, drugi je obeležen s politiko in družbenim sistemom.

Pogovor je bil celovit, saj nismo spoznali le Čandrovega dela Slepec, temveč tudi njegove kulturno politični poglede. Avtorjevo tematiziranje politike oziroma kulturne politike se v romanu kaže v izmišljenih osebah, vpetih v različne politične funkcije.

Praktičnosporazumevalna varianta slovenščine obeh sogovornikov je bila primerna dogodku, prav tako Čandrova in Partljičeva sproščenost ter spontanost.  

Dinamika literarnega večera je bila primerno stopnjevana, literarni dogodek se je pričel z branjem odlomka, kar je pritegnilo poslušalce k aktivnemu sledenju, vrh so bile replike o vsebini romana in kulturnopolitičnih razmerah, na koncu pa je avtor strnil nekaj misli o svoji literarni prihodnosti, s čimer se je tempo umiril. Literarni večer je vsekakor bil primerno povabilo k morebitnim naslednji podobnim prireditvam. S tem je gotovo dosegel enega svojih poslanstev.